Danes smo si privoščili filmski večer. Na začetku filma sem imel tisti čuden občutek "spet en film o življenju sredi snega in leda, divjih zveri, omrzlinah, borbi med divjimi lovci itd". Me je pa film nato prijetno presenetil s prikazom zgodbe o potovanju iz stresne civilizacije v neokrnjeno naravo, iskanju sreče v - preprosto - "živeti". Na trenutke je zelo dobro prikazan kontrast, divje nasprotje teh dveh svetov.
Skoraj neverjetno se zdi, kako je temu človeku uspelo, da je uresničil svoje sanje. Si lahko predstavljaš srečo nekoga, ki mu uspejo življenjske sanje?Nato pa udarec v žilo. Stavek:
Happiness is only real when shared.
Tako resničen.
Da ponovim začetni stavek: Najbrž je že vsak doživel trenutke, ko mu je bilo neskončno lepo, pa je nekje v srcu še vedno tlel nek občutek nepopolnosti? No, jaz sem jih ogromno! Največkrat ob prečudovitih trenutkih občudovanja narave, ko z odprtimi usti komaj dojemaš kar vidiš in si neskončno želiš, da bi bil vsaj še nekdo ob tebi, s katerim bi lahko vse to delil, ki bi razumel vsaj delček tega, kar čutiš.
Upam pa, da ima vsak tudi pozitivno izkušnjo - ko srečo lahko deliš, množiš, razdajaš in prejemaš nazaj. Jaz jih imam nekaj. In sem za to neskončno hvaležen. Ker poznam občutek čiste sreče. Ko enostavno živiš, uživaš in si ne želiš ničesar več, ničesar drugače.
Ja, sreča je resnična le takrat, ko jo delimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar