Naš blok je najstarejši v našem kraju, posledično je tudi najslabše izoliran,
zvočne izolacije praktično ni. Ker so se vanj tudi najprej vseljevali, je povprečna starost v bloku zelo visoka. V bloku torej živi veliko upokojencev, ki imajo preveč časa in iz dolgčasa poslušajo, kaj se dogaja.Ko smo bili mlajši, smo seveda otroci v naši družini bili razigrani in glasni. Smo pa hodili precej prej spat kakor zdaj, vsekakor pred uro, ko nastopi nočni mir. Vseeno se je večkrat zgodilo, da smo v nabiralnik dobili prijazno anonimno pisemce. Hm, včasih so živele po 3 generacije pod isto streho in so preživeli, zdaj pa jih moti že otroški vrvež v sosednjem stanovanju?! Ja, kdo vas/nas bo pa preživljal, če ne bo otrok?!
Čas je šel naprej, a pisemca so ostala. Le vsebina se nekoliko spreminja. Ponoči očitno niso mogli spat zaradi korakov na hodniku, v vratu jim je škrtalo zaradi "prepiha", ker so bila na lep in topel dan odprta vrata v vlažno klet, najnovejša zgodbica pa je najverjetneje edinstvena: sosedje ne morejo spat, če se pozno tuširamo, saj se sliši šumenje vode! In to baje kar nekaj nadstropij pod nami, celo v pritličju.
Če štronco rodiš se, štronco umreš...
Pisemca pa bi že prenesli. Pač, ponavadi smo jih prebrali, kakšno minutko govorili o tem, potem pa jih vrgli v peč. Anonimnih pritožb nikoli nismo upoštevali. Če nekdo, po domače, nima jajc, da bi prišel osebno povedat in dokazat utemeljenost svojih besed, se očitno zaveda, da je problem predvsem pri njemu.
Pisemca bi že prenesli. Kar se je zadnje čase dogajalo, je pa preveč! Da okoli polnoči, ko nič hudega sluteč preverjaš še zadnje mejle, medtem ko čakaš na prosto kopalnico, skoraj skočiš iz kože, ko začne nekdo butat po vratih. Resno! Očitno je šumenje vode tako zelo moteče, da se nekomu da vstat iz postelje in z butanjem po vratih prebudit cel blok! (Brez heca, tako butanje se ob naši "izolaciji" brez dvoma sliši po celem bloku.)
Najhujše pri tem pa je hinavščina. Ok, kakšen človek si mogoče res ne bi upal stopit do soseda in mu povedat, da ga nekaj moti. Bi se pa pri normalnem človeku na zunaj videlo, da ga nekaj muči. Ko pa na hodniku srečaš par iz sosednjega stanovanja, ki sta 99% odgovorna za večino pisemc in butanje po vratih, sta vsa sladka od vljudnosti. Fuj! Če česa ne maram, je to hinavščina!
Na srečo vedno obstajajo tudi sosedje, ki jih je lepo srečat. Ker se zavedajo, da omenjeni nesporazumi niti približno niso vredni očitkov in zamer. Nikoli namreč ne veš, kdaj boš potreboval pomoč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar