Nekaj čarobnega je v nasmehu. In nalezljivega. Mogoče celo zasvojljivega, da ga vedno znova iščem.
Sem ti že povedal, da si še 10x lepša, ko se smejiš?
Ko hodimo po ulici, večinoma sploh ne opazimo ljudi, ki hitijo mimo. Zato je toliko lepše, če med množico ljudi zagledaš znan obraz, se nasmehneš in pozdraviš. Ali pa doživiš prijazen nasmeh popolne neznanke/neznanca.
Zasanjano je strmela predse in se smehljala...
Če imam čas, včasih zavestno med potjo opazujem obraze. Toliko zgodb se skriva za njimi! Čeprav na enih piše zgolj zdolgočasenost, žalost ali pozna teža let, se vmes najdejo obrazi, ki polepšajo dan. Takrat pustim nasmehu, da me okuži.
Peljala sva vsak v svojo smer. Zaradi zoženja sva morala oba upočasniti. Pogledala sva se in nasmehnila...
Drobni trenutki dajo včasih močnejši pečat od velikih dogodkov.
ponedeljek, 19. maj 2008
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Hej človek...
Ko bi vedel, da tudi mi gledamo obraze, ki nam hodijo nasproti...
Včasih celo med vožnjo...Groza...;)
Res, nasmeh je nekaj zelo skrivnostnega in čarobnega...
Vsak obraz skriva svojo zgodbo...
Pošiljam ti komad koklce, ki se že nekaj časa ne smeje...
Baje se med smehom pospeši metabolizem, krepijo se razne mišiče- obrazne, trebušne, idr.
http://www.youtube.com/watch?v=_pYbCVe607E
Objavite komentar