Voda z okusom plastike

Mogoče se bom pridružil prijatelju v boju za priznanje okusa vodi. :)

Ok, sama voda naj ne bi imela okusa, ampak voda, ki jo točimo iz pipe (in je povsem pitna!), pa tudi navadna voda v plastenkah (ki jo po nepotrebnem kupujemo), ima okus, ker pač naravno vsebuje te in te snovi. Zato je naravnost banalno ločevanje vode na vodo "brez" in "z" okusom.

No, kakorkoli, danes sem se enostavno moral smejati, ko sem zagledal naslednji napis: "voda z okusom plast." Mišljeno je bilo seveda: "voda z okusom, plastenka". Čestitam mojstru, ki je sestavljal cenik.

V slučaju splošnega pomanjkanja vejic (recesija?), jih z veseljem tukaj nekaj podarjam: ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,, ,. (Uporabna je samo vsaka prva v paru, druga je že uporabljena pri naštevanju. :D)

5 let kasneje

"petek 13. je bil prow fajn dan" sem, po informativnem dnevu pred petimi leti, zapisal prijateljici v mejl. In natančno 5 let kasneje (čutiš simboliko? :-)), v petek 13.2.2009, na dan ko so se na fakulteto spet vsuli bodoči bruci, sem opravil še moj zadnji izpit. Juhej! Kako lepo je, pri vseh letnikih, videt to obvestilo na e-študentu:


Ne, mislim, da nisem vraževeren. :-)

Vesoljske smeti

Komaj smo se dobro začeli zavedati, da naše smetenje Zemlje ne bo pripeljalo nikamor, bo treba počasi začeti misliti tudi na ravnanje z odpadki v vesolju, predvsem v zemljini orbiti.

Če ste gledali film WALL-E, ste si mogoče zapomnili kup smeti, ki krožijo okoli Zemlje, skozi katere se mora prebiti vesoljska ladja. No, resnica ni dosti drugačna. Spodnja slika prikazuje znane odpadke t.i. space junk (ostanke satelitov, raket, razni delci...) v zemljini orbiti.

Najbrž ni odveč poudariti, da znajo biti trki pri hitrostih, ki se merijo v kilometrih na sekundo, zelo nevarni. Mednarodna vesoljska postaja jo je doslej kar dobro odnesla, te sreče pa nista imela satelita Iridium 33 in Kosmos-2251, ki sta se včeraj zaletela in uničila. Pri tem je nastalo 600 novih delcev, nevarnost vesoljskih trkov pa se je seveda samo še povečala. Se bomo čez nekaj let, po črnem scenariju Kesslerjevega sindroma, zadušili v vesoljskih smeteh - ostali brez delujočih satelitov in poletov v vesolje?

Bela pravljica

Večerni sprehod po zasneženih potkah, stopinje na nedotaknjeni podlagi, snežinke na jeziku in za ovratnikom, drevesa v beli puhasti obleki, angelček, odkrivanje skritih kotičkov... Če bi imel ob sebi osebo svojih sanj, bi najbrž umrl od vsega lepega. Tako pa je ostalo le malo grenkega okusa. Še dobro, da me je kepanje s sosedo zbudilo iz zamaknjenosti. :)

Nujno bi rabil stojalo za fotoaparat!

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Dopisano (3.2.2009, zvečer)

Kmalu po tistem, ko sem napisal zadnji stavek in kliknil gumb "objavi", sem se spomnil, da ima stojalo moj bivši cimer. Klik in nekaj tipkanja in že sem bil dogovorjen za sposojo. In tako sem se odpravil na nočni fotografski pohod (med 1h in 4h ponoči). Vabim vas, da greste z mano. Slike so objavljene pod licenco . Pri uporabi obvezen pripis avtorja in povezava na to stran!

zasnežene poti med bloki, mimo se pelje plug

plaža

nehote sem zbudil račke, ki so spale na bregu. (nujno bi rabil teleobjektiv!)

pobegnile so mi na drugi breg. za njimi so ostale le stopinje tačk in račje potke.

moj, 4 ure star angelček. ga je že malo zamedlo.

vrbe v beli obleki

trnovski pristan, Prule, v ozadju ljubljanski grad

cerkev mojega zavetnika

ljubljanski zmaj (draco labacensis) je prilagojen tako na vroča poletja, kot mrzle zime in sneg

zanimiv način parkiranja kwla. moram probat, mogoče se obnese, da ti ga manj zasneži

čez Šuštarski most...

ta slika Ljubljane je tako tipična, da gre že na bruhanje. vseeno se nisem mogel upret :)

spomenik taščam. (mimogrede, za trenutek me je prijelo, da bi šel še na grad - v ozadju)

hm, mislim, da bi en kakav...

na Prešernovem trgu bodo postavili snežaka v velikosti Prešernovega spomenika. delavci že vozijo sneg na kup ;)

in za konec: spomeniki slovenskim papežem :)

Območje koruznega hrošča

Vračal sem se od nedeljske maše, zamišljeno gledal v sivo nebo, štel v vetru plešoče snežinke ter kdove o čem razmišljal, ko sem se, kar tako, ustavil pred občinsko obvestilno tablo. Na enem izmed izobešenih listov je pisalo nekako tako

Odlok o končni razmejitvi območij koruznega hrošča

Mene je sredi ulice utrgal smeh. Mislim, a zdaj že koruznemu hrošču razmejujejo območje?! Si predstavljate inšpektorja, ki zasledi hrošča, ki leti čez razmejitveno črto in vpije za njim: "Ej, ti! Nazaj! Nimaš dovoljenja za prestop! Heeej! Heeeeeej!" Ja ja, sej vem kaj so mislili povedat.

Dan je naprej potekal precej po ustaljenih lenobnih nedeljskih tirnicah. Nekaj sem se učil, vmes klepetal, malo pogledoval skozi okno, kjer so so vrtinčile snežinke...

Zvečer pa na pot v Ljubljano. Tokrat je študentske pogovore popestrila zgovorna šestletnica, ki se odpravlja na "dopust" k družini sestrinega fanta. Ah, ta mladina, khm, otroci. Ko smo bli mii mlaadi, nismo nikoooli špricali in pridno ponavljali, kako se riše poševne črtice, petice in hruške. :)

Od Razdrtega naprej je bila cesta zasnežena, a je šlo kar tekoče in smo varno prispeli. Nekateri niso imeli te sreče, in na blažji način spoznali kaj pomeni, da sneg drsi. Srečali smo še voznika pluga, ki je bil očitno na pavzi ali pa se mu zasnežena cesta očitno ni zdela vredna, da bi spustil plug.

Končno razvozim in dostavim potnike in prtljago ter se odločim poklicati domov, da "mama ne bo v skrbeh". Prvo kar slišim iz slušalke pa je: "Si slišal, kdo je zmagal na Emi?" Toliko o materinski skrbi. ;) In ko smo že pri Emi - včeraj sem spremljal predizbor in bil kar zadovoljen z raznolikostjo, zmagovalna pesem pa mi je tudi všeč. Mogoče tudi zaradi tega, ker so mi pač zanimive kombinacije klasika+[neka druga zvrst].

Tako, zdaj pa se še malo učit in potem spat! Ti pa, koruzni hrošč, ako ti ne uspe pritožba in uveljavitev pravice do prostega gibanja znotraj EU, uspešno švercanje in obilo veselja pri raziskovanju sveta. Preveč škode pa le ne delat. Mi bi tudi jedli!