Koncert

V okviru Festivala študentske kulture, je bil danes zvečer koncert študentskih pevskih zborov. Z veseljem sem šel poslušat in imel kaj slišat. Vrstni red nastopajočih je bil sestavljen nekako od resnih do manj resnih :). Pa poglejmo.

Kot prvi so na oder prišli pevke in pevci APZ Tone Tomšič. Mrtvo hladno so v nulo odpeli pripravljeni pesmi. Ok, pevec njihovega kova je najverjetneje slišal finese, ko kaj ni povsem štimalo, v ušesu malenkost nadpovprečno kritičnega poslušalca pa je izzvenelo odlično. Še posebej, ker niso pretiravali z "visoko umetnostjo", ki je na meji poslušljivega. Občasno jih je prav lepo poslušat, stalno v njihovi sredi pa ne vem če bi zdržal.

Moško energijo in primorski duh so prinesli pevci PAZ Vinko Vodopivec¹. Klasika. Zven moškega zbora ima svoj čar. Le tenorjem na trenutke zmanjkuje sape. Največji vtis pa so vtisnili s svojim (tradicionalnim?) izvenkoncertnim prepevanjem - še dolgo po koncu se je iz preddverja in izpred filharmonije slišalo domoljubje, upornost in žabe ;). Pa da se še malo pohvalim - tako Vinko Vodopivec kot tudi prvi zborovodja tega zbora, Anton Nanut, izhajata iz naših krajev.

Najlepše presenečenje večera je bil Študentski zbor Fakultete za upravo². Zelo dober zbor glede na to, da vsi pevci prihajajo iz iste fakultete. Izbor je bil odličen, povsem po mojem okusu - priredbe argentinske(?) narodne, Beatlesove In My Life ter črnske duhovne. Škoda le, da jim zmanjka moči za pošten forte.

Osti Jarej so poživili dogajanje s svojo barvitostjo, gibanjem in željo ostati mlad. Zbor je primer, kako lahko sposoben zborovodja (študent AG) veliko naredi, četudi nima na razpolago širokega izbora pevcev z vseh koncev države. Na žalost manjka uravnoteženosti v glasovih. Ni mi všeč, če se iz sicer zanimivega večglasja ne prepozna glavne melodije.

Hm, naslednji nastopajoči, Vokalna skupina Xplozion, so mi bili še najmanj všeč. Ne zaradi slabega petja, še zdaleč ne. Nihče ne dvomi o njihovi glasbeni podkovanosti. Gre bolj za način, pristop do gledalcev. Fantje so za moje pojme (no, vsaj oba Kozlevčarja) malček preveč zagledani vase. Pri nas, kjer se take skupine šele uveljavljajo, se to lahko grejo, če pogledamo širše, pa z ničemer posebej ne izstopajo. Jih je bilo pa vseeno fajn poslušat.

Kot zadnji so nastopili Pushluschtae, poleg prej omenjenih, ljubljenci ženskega občinstva ;). Na koncertih³ imajo večkrat problem s pravilnim ozvočenjem, uravnoteženostjo glasov, posledično pride občasno tudi do zgrešenih tonov. Danes je bilo kar v redu, vseeno bi soliste lahko dali še bolj naglas. Vsekakor pa so fanje pojave. In ja, nedvomno od vseh njihovih izvedb/priredb zmaga Le za te.

Za zaključek: Slovenci imamo ogromno zborov, od tega veliko zelo kvalitetnih, že med študentskimi, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Še naprej gojimo to in predvsem pojmo z veseljem!

¹ za uradno stran so očitno pozabili podaljšati domeno
² na žalost zastarela stran
³ če lahko o tem sodim po 2-3 slišanih nastopih