sobota, 7. marec 2009

(Skoraj) zgodovina

Če ste zadnje čase vsaj malo spremljali novice, ste gotovo slišali o zadnjem odkritju grobišča povojnih pobojev. Tudi jaz, ki praktično ne gledam TV in redko berem splošne novice na internetu, nisem mogel mimo tega.

Še novinarji so za trenutek obmolknili. Je sploh kaj dodati?!



Včasih človek dobi občutek, da Slovenija leži na grobiščih. Morda smo zaradi tega zagrenjen narod in rekorderji po številu samomorov na število prebivalcev?

Je to stvar zgodovine? Ja, želim si, da bi bilo temu tako. A dokler poslušamo prerekanja kdo je bolj kriv, dokler se celo mladi, ki so rojeni 40+ let po vojni, po forumih kregajo in "dokazujejo" vsak svoj prav o dogajanjih med in po drugi svetovni vojni, smo še zelo v zgodovini. In tako bo ostalo, dokler se ne bo o tem neobremenjeno in iskreno spregovorilo. Dokler se bo o vojnah pri zgodovini govorilo kot o zmagoslavnih podvigih, namesto o tragedijah. Dokler se bo v šolah tematiko 2.svetovne vojne na slovenskem odpravilo na hitro, z nekaj besedami o Nemcih, partizanih in domobrancih. Dokler se ne bo javno, na čelu s predsednikom države in vlado, obsodilo grozovitosti in zločine, ki so se dogajali med in po vojni (na vseh straneh), ter postavilo skupno obeležje vsem, ki so umrli nedolžni in/ali v upanju, da se borijo za domovino in boljšo prihodnjost.

p.s.: Nemci so resda zakuhali vojno, a vsaj pri priznanju svojih napak so nam lahko za zgled.