Pa veste kaj se je v tem času dogajalo v osrednjem Posočju?2 Najbrž ne ali pa zelo bežno. Tudi jaz sem vedel zelo malo. Še tega, da je slavni pisatelj Hemingway napisal roman, ki deloma dogaja prav tu, prej nisem slišal. Zato sem s še toliko večjim veseljem prebral knjigo, ki se na lahek in berljiv način dotakne tedanjega dogajanja na tem prostoru in s patriotsko pozornostjo predstavi kraje, skozi katere naj bi potoval junak omenjenega romana.
Knjiga Po sledeh Ernesta Hemingwaya je zgodovinska monografija, ki obravnava povezavo literarnega dela "Zbogom orožje" pisatelja Ernesta Hemingwaya z osrednjim Posočjem in še zlasti z občino Kanal ob Soči. V njej sta avtorja Branko Drekonja in Aleksander J. Potočnik na podlagi razpoložljivega literarnega in zgodovinskega gradiva ter številnih terenskih ogledov rekonstruirala poti, ki jih v Posočju opravi glavni junak romana, poročnik Henry. Ob primerjavi arhivskih in današnjih fotografij spoznavamo kraje ob teh poteh, takšne kot naj bi jih videl omenjeni literarni junak in kakršni so videti danes. (vir)
Priporočam v branje!
1 Pustimo zaenkrat dejstvo, da so Italijani izgubili praktično vse vojne, a ker so se priskledili na pravo stran, so vedno dobili kakšen lep kos tujega ozemlja, na primer Južno Tirolsko, Benečijo, Primorsko, Trst ... In potem za vsak poraz praznujejo "dan zmage".
2 med Tolminom in Gorico
4 komentarji:
V moji glavi je iz šole o 1. svetovni vojni ostalo bolj malo znanja ... žal. Polno enih podatkov, kako so se premikale fronte, kdo se je s kom bojeval in zakaj ... Vse to (pre)hitro pozabim, ker me dosti bolj zanima, kako so vse skupaj doživljali navadni ljudje - vojaki in civilisti.
Že pred dobrimi desetimi leti (takrat še kot osnovnošolka) smo na enem od naših potepanj po hribih prespali v Koči pod Bogatinom in že takrat me je vse skupaj fasciniralo in sem si rekla, da moram enkrat pa res prebrati kako knjigo z veliko slikovnega gradiva in pričevanji udeležencev. Ko sem bila lani na Krnu, sem se spet spomnila na svoje takratne misli.
Koliko truda so morali vojaki vložiti v izgradnjo vseh tistih mulatjer, bunkerjev, zbirališč za vodo in vseh drugih objektov! In po skoraj 100 letih precej od tega še vedno obstaja.
Da ne bo pomote: nikakor ne občudujem vojne kot take, ampak samo človeka, ki je sposoben prenašati take nečloveške napore, samo da preživi in se vrne domov k ljudem, ki jih ima rad.
Na kakšen način je v tej knjigi, ki si jo predstavil, opisano takratno dogajanje?
no, da ne bo pomote: to vsekakor ni knjiga, ki bi natančno opisovala takratne dogodke. gre bolj za to, da pri potovanju skozi kraje na kratko predstavi kaj se je tam zgodilo, za kaj so bili pomembni, kje so bili postavljeni tabori, vojaške bolnišnice, kako so vodile poti v zaledje ...
objavljeni so (skrajšanji) dnevniki treh ljudi, ki so se v prvih mesecih vojne znašli med dvema frontama - preden so jih izselili.
opisana je tudi krajša akcija / slepilni manever italijanskih pontonjerjev in alpincev, s katero so na kratko zasedli del levega brega Soče.
predvsem je zelo veliko slik: od starih razglednic, fotografij in letalskih posnetkov iz časa vojne, pa do fotografij, ki prikazujejo iste kraje danes.
knjiga vsekakor ni namenjena zgodovinarjem. če pa te zanima poljudni pogled na dogajanje, pričevanja ljudi in bi ob tem rad/a spoznal/a še delček domovine, pa knjigo le preberi!
Torej bi bilo najbolje iti na izlet v Posočje in sproti prebirati knjigo ...
No ja, zaenkrat bo moral zadostovati izlet do najbližje knjižnice :)
en delno povezan članek iz časopisa:
Prva vojna, mleko in metal.
Objavite komentar