Panika!

Pri prvem otroku: ob prvem znaku nemira – vzdihu ali nagubanem čelu – otroka vzamete v naročje, da se prepričate, če je z njim vse v redu.
Pri drugem otroku: otroka vzamete v naročje takrat, ko se vam zdi, da bi utegnil zbuditi starejšega bratca ali sestrico.
Pri tretjem otroku: vašega štiriletnika naučite kako se ziba zibelko in kdaj vstavi dudo.
(Starševstvo - Razlike med prvim, drugim in tretjim otrokom)

Napisano (glej celotno besedilo, ne samo citata) po mojem kar drži. Pa ne samo pri nosečnosti in otrokovih prvih letih. Podobno je tudi, ko otroci prilezejo do poroke. Ko se prvi izmed otrok odloči, da je čas za poroko, so mame vse iz sebe in paničarijo (pri porokah naslednjih pa so, upajmo, bolj mirne). To "krasno" izkušnjo "prvega" bo pri nas očitno prvi doživel "ta mali", ki je naznanil, da se naslednje leto poroči.

Nekako leto dni pred poroko, so k nam na obisk prišli njeni starši in brat. Naša mama se je že par dni prej vrgla v priprave, treba je bilo postoriti to in ono, pripravit tretje ... Skratka - panikaaaa! Seveda je meddružinsko srečanje "uspelo" in smo se imeli fajn. Ampak, si predstavljate, kaj bo šele naslednjo leto?! :D