sobota, 17. april 2010

Slovenija je samo še lepša!

Danes je bil krasen dan. Krasen zaradi sonca, krasen zaradi čistilne akcije in krasen zaradi prijetnega vzdušja med ljudmi, ki smo bili danes res enotni.

Nekakšen uvod v čistilno akcijo sem imel že včeraj, ko sem iz stanovanja odnesel smeti in v zbirni center odpeljal star odslužen sesalec. Danes pa je šlo zares. Sem bil kar optimističen pred akcijo, ampak, ste si predstavljali okoli 250.000 sodelujočih in ogromne količine odpadkov, ki so bile danes pobrane iz divjih odlagališč, potokov, rek, gozdov in okolice naselij? V meni prevladujejo ponos, veselje, domoljubje, a hkrati tudi čudenje in nejevolja, ko spoznavam koliko ogromno odpadkov je bilo in je še vedno v naravi. Dejansko bi bilo potrebno narediti vsaj še eno takšno akcijo, da bi približno počistili divja odlagališča.

V naši neposredni okolici (pridružil sem se ekipi naše vasi) ni nekih velikih odlagališč, zato smo se bolj osredotočili na t.i. razpršene odpadke ob cesti, v gozdu, ob potoku in ob železnici. Prva ugotovitev je bila, da bo ločevanje odpadkov (ki ga seveda zelo zelo podpiram) v tolikšni meri, kot so si zamislili organizatorji, precej težavno. Če skupina ljudi pregleduje odlagališče, ali hodi ob cesti/železnici (tu so prevladovale pločevinke in plastenke) še nekako gre, pri čiščenju gozda in potoka pa je težje. No, če ne štejem starega železa, ki ga je bilo ogromno in bo najbrž prispevalo velik del (teže) odpadkov.

Seveda smo si vmes privoščili odmor za kosilo in pogovor z vozniki, ki so vozili odpadke na zbirna mesta (kjer so jih prevzemala komunalna podjetja). Tudi oni se niso mogli načuditi gori odpadkov. Odzvali smo se še prijaznemu povabilu na pijačo v sosednjo vas, pa izkoristili priložnost za vožnjo na prikolici pickup-a (ah, spomini na Madagaskar!).

Ves čas se je čutilo zelo pozitivno vzdušje in sami lahko vidite, kaj se da z dobro voljo doseči. Bravo, Slovenija!

5 komentarjev:

Barbi pravi ...

Hej!
Jaz sem pa zelo žalostna glede tega...
Smo naleteli na divje odlagališče in klub skoraj toni pobranih odpadkov (zgeldal je da je kar cela bajta zasuta: linolej, okna, stiropor, polivinil, železne palce,...) niti približno nismo mogli popucat :(
'ljudje smo eni veliki packi' je rekla naša stegovodkinja... in ima prav...

jAKOB pravi ...

ja, seveda, glede količine odpadkov sem tud jaz zelo žalosten.

vesel pa sem, ker je čas očitno dozorel za take akcije, osveščenost narašča in, upajmo, nikoli več ne bo toliko odpadkov v naravi. pa tudi, vsakršne pobude, ki tako povezujejo ljudi, so več kot dobrodošle!

KatjaT pravi ...

Pred kratkim sem prvič prijadrala na tvoj blog in rada bi se ti oglasila še s kratkim komentarjem (na cel blog, ne le na ta prispevek o čistilni akciji).

Hvala, da svoje misli deliš z nami, čeprav morda popolnimi neznanci. Ko sem brala tvoje zapise, mi je bilo toplo pri srcu, kot da bi te že od nekdaj poznala. Čeprav se včasih cel svet zdi tuj, vanj kdaj pa kdaj čisto nepričakovano posveti žarek bližine.

Jakob, piši še naprej. Tudi zaradi tebe je svet lep :)

jAKOB pravi ...

waw, Katja, hvala za te lepe besede in vzpodbudo! se bom potrudil, da bo moj blog še naprej prijetno brat.

KatjaT pravi ...

V to sploh ne dvomim in se že veselim :)