Jutro

Zadnje čase se (brez budilke) zbujam okoli 5:30 zjutraj. Večinoma se sicer, kot sredi noči, samo obrnem in zaspim naprej. Včasih pa vstanem in grem k oknu, gledam, kako se se prebuja dan, poslušam ptičje petje (tudi sedaj je še jutranja ura, a se ptičkov skoraj ne sliši več!), v soboto sem šel celo na jutranji sprehod. Prekrasna so ta jutra. In res smo ljudje čudni, da zjutraj in dopoldne spimo, zvečer in ponoči bedimo...

Mislim, da bom začel počasi spet postajati bolj jutranji človek. Počasi ... že pol ure se pozna.