Danes sem hotel pisat o odločitvi. O tem, kako sem se odločil, da grem. O tem, da bom (če bo šlo vse po sreči) 4 tedne poletnih počitnic namenil za enkratno priložnost biti na drugem koncu zemeljske oble, spoznavati ljudi in njihovo kulturo, jim podariti košček sebe, dobiti v zameno samo preprost nasmeh, a nasmeh, ki je vreden še ogromno več kot vse kar sam daješ!
Želja ostaja. Se je pa danes v nekem trenutku pojavil strah. Strah pred tem, da ne bi zmogel. Zanimivo, ko sem ta pomislek slišal iz drugih ust, sem se samo nasmehnil. Tako iz srca pa...
Vem, da je ta strah dober. Kar je še zadnji preizkus, če mislim resno. Ker bo pomagal k pravi odločitvi.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
Zmogel boš....verjamem jst....verjamem še za tebe mal, dokler sam ne začneš iz srca. ;)
hvala.
Jakob, na moji nočni omarici že od septembra počiva ena majhna roka, v kateri je še manjši otrok. To sem jaz .. in to si ti. Prijateljica, ki mi je to dala, mi je rekla, naj jo pogledam, ko mi bo hudo in ko mi bo lepo; v vsakem trenutku sem v Njegovi roki. Tudi v strahu ... Pusti teči čas. Sam te bo privedel do prave odločitve, ko bo treba povleči potezo. +
Objavite komentar