Dodana vrednost

Leto 2007 se je odpeljalo mimo. Ostajajo le spomini in hvaležnost za vse lepo.

V pravkar minulem letu se je zgodilo res ogromno stvari. Lepih, zanimivih, že videnih, novih, težkih, globokih... Pa toliko občutkov... veselja, žalosti, strahu, miru, ljubezni, sreče, hvaležnosti, prijateljstva, hrepenenja...

Najlepše je bilo prav gotovo od avgusta naprej. To se zelo verjetno opazi tudi na tem blogu, saj so bili jesenski prispevki večinoma polni veselja, hvaležnosti, zagona. Oktobra sem razmišljal o veselju, s hvaležnostjo ugotavljal, kako so prijatelji s toplino izbrskali moje skrite lastnosti na dan. Hm, danes se mi zdi kar nekam egocentričen prispevek, čeprav vem, da izraža mojo iskreno hvaležnost prijateljem za vse, kar smo skupaj doživljali. Že nekaj časa namreč ugotavljam, da to kar sem danes jaz, ni samo tisto "odkritje", ampak je še kup lastnosti, ki so se oblikovale v zadnjem času, brusile v globokih prijateljskih odnosih. Nekakšna dodana vrednost.

Ja, rastem. Še vedno. In lepo je rasti v družbi prijateljev!
Hvala vam za čudovito leto!