Naš svet se pa vrti...

Sredi dneva sem dobil klic. Glas na drugi strani pove, da ne sporoča dobrih novic. Ponoči se je s tega sveta poslovila naša profesorica iz srednje šole.

Pri srcu me stiska. Tudi smrt je del vsakdanjika, res. A vedno nas stisne, ko umre nekdo, ki ga poznamo, ki ga cenimo... Po drugi strani pa čutim mir. Ker vem, da je trpljenje bolezni minilo. Da odhaja na lepše. K Njemu.

Hvala vam, profesor'ca! Za 3 leta potrpljenja z nami, za ves trud, da bi nam približali materni jezik tudi v tistih delčkih, ki so nam, Primorcem, tuji. Hvala za veselje, prijazne besede!


Naš svet se pa vrti... in nekateri moramo živeti naprej.