Bil je običajen dan. Resda pustno obarvan, a običajen. Vsaj na zunaj. Znotraj pa toliko dogajanja, misli...
Pa niti ne boli. Le grenko je.
Občutek, da me pravzaprav ne bi razumeli, četudi bi misli govoril na glas. Da je to, kar čutim, tako posebno, tako edinstveno, da je nedojemljivo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar