Mene pa moti ravno ta "če". Kakšna ljubezen je to, da v mislih pripravljaš scenarij, če slučajno ugotovita, da ne sodita skupaj?! Kakšno hišo zgradiš, če imaš v mislih, da se bo itak mogoče podrla?! Tako, da se potem gotovo podre!!
Mogoče sem idealist, a v nekaj verjamem. Če po tem, ko si že dolgo (več let?) skupaj, še vedno v mislih vidiš scenarij ločitve, vse skupaj ni vredno pol evra! In če ti je veliko ljudi blizu, a nihče tako, da v vsakem trenutku, v vsakem pogovoru, v vsaki družbi veš, kdo je prvi v tvojem srcu, potem si še zelo zelo v iskanju!
Ko pa veš in čutiš, da bo ta oseba vedno ostala v tvojem srcu in da boš ti vedno ostal/a v njenem/njegovem srcu, potem je odločitev za poroko naravna in logična poteza. Kaj je vendar lepšega od tega, da si upa nekdo s tabo stopit pred oltar in pred ljudmi in Bogom obljubit, da te bo ljubil in spoštoval vse dni življenja?! Ja, zaradi tega mi poroka ogromno pomeni, mi je vrednota. Tega si neznansko želim. In dokler imam še kaj upanja v sebi, bom iskal in z vsemi močmi hodil v smeri, kamor hrepeni srce.
Oh I'd rather be alone
Like I am tonight
Than settle for the kind of love
That fades before the morning light
[...]
I believe in love, I believe in love
A love thats real, love thats strong
Love that lives on and on
Yes I believe in love
(Dixie Chicks - I Believe in Love)
Ni komentarjev:
Objavite komentar