Začasno premirje

Včeraj se je bil prvi del bitke za opravljen izpit. Kot pričakovano, so bila vprašanja skoraj vsa nepričakovana.:P Pa če bi se še 2 tedna učil, mi najbrž ne bi na misel prišla ta vprašanja! Tako sem se pač vdal v usodo in pisal, nakladal po občutku, z upanjem, da se bo nabralo dovolj točk za pristop k drugemu delu bitke. Skoraj mi je bilo vseeno kaj bo z izpitom in sem že 15 minut prej oddal izpit in oddrvel v CD na koncert. Sedel sem, poslušal, pel in užival. Vse ostalo je bilo nepomembno. Dokler se srce ne ustavi...

Nasploh je zame značilno, da mi postane 10 minut pred izpitom prow vseeno kaj bo z izpitom. Samo naj gre čim prej mimo. To razpoloženje se me še zdaj drži in me bo najbrž popustilo šele jutri, ko se bom zavedel, da se neizbežno bliža ura resnice (ogled pisnega in ustni izpit). Seveda do nekaj minut prej, ko bo spet v meni samo želja pa naj že gre enkrat to mimo, ni važno kako, samo naj gre...