Danes sem se za nekaj dni spet preselil v drugi dom, z namenom, da spremenim okolje in se mogoče le spravim k nadaljevanju pisanja diplome.
Prav zanimivo, kako mi je v teh letih moja študentska sobica dejansko postala domača. Nič več ni le kraj, kjer preživim teden in grem domov, ampak mi je res postala nekakšen drugi dom, moj košček v mestu. Vse nujne vsakdanje stvari imam tako doma kot tukaj. Stene niso več dolgočasno bele, ampak polepljene z listki, slikami, mislimi, ki mi pomenijo. Ob koncu tedna se mi ne mudi pretirano domov ...
To ne pomeni, da mi ni lepo it domov ali da sem kaj manj patriotski Primorc, opažam le, da si doma tam, kjer se domače počutiš. In trenutno se domače počutim tam, kjer čutim svobodo, kjer stojim na lastnih nogah. Ptički letijo iz gnezda, ali kako že?
p.s.: le jogi mi ni nič domač in bi ga bilo treba zamenjat ...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar