Nevihta

Gledam v nebo in čakam ...
Obožujem poletne nevihte: najprej nemir, nato vonj kapljic na razgretih tleh ... jaz pa ... na varnem skrit :)

Malo prej sem spet užival v opazovanju prihajajoče nevihte. Kot takrat ...

Izbira in odločitev

Začel bom z mislijo mojega prijatelja: "O, kako si želim, da bi se punce/ženske zavedale, da ste lepe in čudovite osebe!" Res, vsaka ženska je po svoje zanimiva in privlačna. Škoda je, da se nekatere tega ne zavedajo ali pa imajo celo drugačno mnenje o sebi. Seveda so, hvala Bogu, okusi različni in so nam nekatere bolj všeč kot druge, kar pa ne spremeni zgoraj navedene trditve.

Ok, obstaja izjema.

Rajši bom stanoval z levom in zmajem,

kakor prebival pri hudobni ženski.

Hudobija ženske spremeni njeno zunanjost,

njen obraz zamrači, da je podobna medvedki.

Vsaka druga hudobija je majhna v primerjavi s hudobijo ženske.

(Sir 25,16-17.19a)

;)

Moški smo nepoboljšljivi vsaj v eni stvari. Če bomo srečali zanimivo predstavnico ženskega spola, ji bomo za nekaj trenutkov gotovo sledili s pogledom. S tem ni načeloma nič narobe. Saj lahko občudujemo božjo stvaritev, a ne? Važno je le, da poznaš prioritete svojega srca. Lepih in prijetnih je ogromno, izbira težka. In čeprav se včasih v misli prikrade znan refren "Preveč, preveč je lepih deklet. Zakaj, zakaj ne morem vseh imet?", je čudovit občutek, ko se zaveš, da si se, zaradi ene same, pripravljen odpovedati vsem drugim. Ja, na koncu gre za odločitev.

Jutro

Zadnje čase se (brez budilke) zbujam okoli 5:30 zjutraj. Večinoma se sicer, kot sredi noči, samo obrnem in zaspim naprej. Včasih pa vstanem in grem k oknu, gledam, kako se se prebuja dan, poslušam ptičje petje (tudi sedaj je še jutranja ura, a se ptičkov skoraj ne sliši več!), v soboto sem šel celo na jutranji sprehod. Prekrasna so ta jutra. In res smo ljudje čudni, da zjutraj in dopoldne spimo, zvečer in ponoči bedimo...

Mislim, da bom začel počasi spet postajati bolj jutranji človek. Počasi ... že pol ure se pozna.

Straniščni humor

Jaz pa vem, da ti si moja

Samo ena je mama

Domov ne kličem prav pogosto. Če ne drugega, zaradi ljubega miru. Če mamo enkrat razvadiš, ker stalno kličeš domov, le enkrat pozabiš in je že vsa iz sebe in zaskrbljena.

Pred odhodom na jadranje pa sem se odločil, da ji vseeno sporočim. Ko smo sredi noči štartali, sem ji napisal SMS "zdej pa zares odhajamo. se vrnemo nekje do srede." z meni očitnim sporočilom, da se naslednjič javim šele po tem, ko se vrnemo. Čez nekaj ur pa dobim njen SMS: "Kje ste zdaj?" Hm?! Ah, mame ... :)

Pa še malo za hec:

Učiteljica je dala učencem za domačo nalogo spis z naslovom: "Samo ena je mama." Naslednji dan so učenci brali svoje spise in na vrsto je prišel tudi Janezek, ki je prebral: "Ko sem prišel domov je mama skupaj z očetom sedela na kavču in gledala TV. Poslala me je v kuhinjo po dve pločevinki piva, toda v kuhinji je bila samo ena pločevinka, zato sem rekel: "Samo ena je, mama!"

Pravilno postavljanje vejic je pomembno. ;)

Jadranje

Dalmacija, 29.5.-1.6.2010