Še malo...

Še malo... še en teden, dva ustna izpita, nato pa počitnice!!!

Minuli teden je bil naporen: učenje, razbijanje možganov s seminarsko, za katero nisem imel praktično nobene ideje, utrujenost... V bistvu sem se namenoma izogibal pisanju na blog, da ne bi širil slabe volje, jamral in bil oh in sploh tečen. Verjamem, da ste mi hvaležni. ;)

Vseeno je bilo tudi nekaj izjemno prijetnih trenutkov. Praznični ponedeljek sem še užival v brezdelju. Naslednji dan sem se dobil s prijateljico in skupaj sva šla pred Križanke poslušat Poletno noč, vmes pa klepetala in nasploh uživala v trenutku, ko sva skrbi za faks potisnila nekam v najbolj zaprašen kot. Škoda, ker je hitro minilo.
V sredo je priletel še en sms in me spravil v boljšo voljo. Vem, ni lepo, ampak ob branju prigod osebe, ki mi je poslala sms, sem postal boljše volje, saj sem se zavedel, da mi niti ni pretirano hudega. Po polurnem klepetu sva se, verjamem, oba počutila še malček boljše.

Včeraj je sledil finiš tedna. Že dopoldne sem se spravil iz stanovanja in se do izpita (ob 3h popoldne!) na faksu pridno učil. Asistent si je vzel dobrih akademskih 15 minut, nato z grozo preštel ljudi, ki so prišli na izpit, mrzlično prešteval kopije izpita... Zmanjkal je natanko en list! V zadregi je spraševal, če se hoče še kdo odjavit(?!), nato pa z olajšanjem iz torbe potegnil originalen izvod nalog, odtrgal stran rešitve in lahko smo začeli pisat. Seveda nalog, na katere sem se psihično pripravljal, ni bilo. No ja, večinoma sem znal.
Po izpitu pa me je čakal še (izredni) zagovor seminarske, tako da sem končal šele ob 17:30! Z olajšanjem sem spakiral in se odpravil proti domu - na Primorsko! Ker sem bil precej pozen, sem kar naravnost zavil še na rojstnodnevni žur prijateljice.

V domačo posteljo sem se zvrnil okoli 1:30 ponoči in ob poslušanju nežnega škrebljanja dežnih kapljic blaženo zaspal...