Danes sem se spet resneje zamislil ob misli, da študentska leta počasi bežijo. 3 leta so minila ne da bi se sploh dobro zavedel... No saj imam še najmanj eno leto študija, pa diplomo, še vedno lahko nadaljujem študij na podiplomskem.... A stvari se spreminjajo, ljudje se staramo, študentje se menjajo...
Ni mi jasno, kako sem lahko potreboval 2 leti, da sem ugotovil, da se vsak teden srečujem s čudovito osebo, človekom, ki razmišlja tako zelo podobno kot jaz?! Ja, še pred letom dni se tega nisem zavedal...
Imel sem torej priložnost preživet (študijsko) leto ob čudovitem prijateljstvu. Sem hvaležen. Me pa žre, da bova naslednje leto spet takoooo daleč - tokrat fizično. Hja, sprijazni se - staraš se! In če matematika deluje, se starajo tudi par let starejši kolegi. Če k temu dodamo še logično sklepanje: "Če sem jaz v zadnjem delu (dodiplomskega) študija, so starejši že skoraj gotovo na koncu" ter "Po koncu študija se večina ljudi želi vrniti v domače okolje", pridemo do logične razlage omenjenega ne-preveč-prijetnega dejstva.
Daleč od oči, daleč od srca? Upam, da ne! Preveč mi pomeni to prijateljstvo.
Baje je zunaj lepa noč, da se vidijo zvezdice... Idealna priložnost za uživanje v dobri družbi, na toplem predpoletnem zraku, pod milim nebom... ki pa bo na žalost ostala neizkoriščena. Grrr! :(
Slovesno obljubljam, da bom to nadvse obilno nadoknadil čez poletne počitnice!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar