Povest o vrtnarju

Na koščku Zemlje živi vrtnar. Po svoje se trudi priti skozi življenje, obenem pa skrbi za vrt poln rožic. Rad se jim posveča, na žalost pa je časa vedno premalo, da bi bile vse deležne toliko pozornosti, kot si je želijo ali zaslužijo. Zaradi tega se tudi kakšna rožica posuši, žalostno ovene, tiste z globljimi koreninami pa preživijo, ostanejo.

Nekega dne je na vrtu pognala majhna rožica. Pritegnila je vrtnarjevo pozornost. Začutil je, da lahko iz drobnega poganjka zraste nekaj res čudovitega, zato je vedno več časa namenjal tej rožici. Minevali so dnevi, tedni, meseci in počasi sta drug drugega udomačila, skupaj rasla.

Bližala pa se je zima in vrtnar je v sebi začutil željo, da bi malo rožico presadil v zavetje pred mrzlim vetrom, na najlepši kotiček vrta, posebno gredico, kjer ni rasla še nobena rožica. Mali rožici je bila misel sprva všeč, a je v sebi začutila, da želi raje ostati na vrtu med drugimi rožicami. Vrtnar je to upošteval, a po tihem upal, da si bo rožica vendarle premislila...

Včasih je na obisk prišel vrtnarjev prijatelj. Najraje sta se pogovarjala o gojenju rožic, si ogledovala vrt in rožico v njem. Prijatelju je rožica vedno bolj prirasla k srcu, želel si je, da bi jo lahko presadil v svoj vrt. Ker pa je vedel, koliko vrtnarju rožica pomeni, se je bal to povedati. Bližala se je že pomlad, ko se je le opogumil in povedal željo. Na vrtnarjevo presenečenje je tudi rožica kazala znake, da se s tem strinja.

Tisti čas je bil za vrtnarja zelo nemiren. Kako tudi ne, ko pa si je prijatelj želel najlepšo rožico iz njegovega vrta! Razmišljal je, če je to mogoče čas, ko se mora borit za rožico, po tihem upal, da bo prijatelja želja minila... A ga ni. S težkim srcem je vrtnar vendarle privolil. Saj mu pravzaprav ni ostalo drugega. Globoko v sebi je vedel, da dela prav - videl je srečo v prijateljevih očeh in veselje rožice.

Vrtnarjev pogled na vrt se je spremenil. Na njem res nekaj manjka, a je tu rožica za vedno pustila svoje seme. In nenazadnje: tu so še skriti in neraziskani kotički. Pomlad se bliža in kdo ve, kakšne rožice šele pogajajo...