četrtek, 26. junij 2008

Parkirišče

Človeška neumnost res ne pozna meja!

Za hišo, kjer je čez leto moje študentsko bivališče, je bil vrtiček s solato, fižolom, rožami... Pa je umrla stara žena in njen sin, lastnik hiše, se je odločil, da je enostavneje kupovati petkrat bolj škropljeno zelenjavo v trgovini. Vrtiček je zravnal z zemljo in zasadil travo. Trava se konec koncev ni obnesla tako slabo, med drugim je neke noči nudila mehko podlago za gledanje zvezdic. A zdaj je tudi trava šla k vragu. Prihrumeli so delavni stroji, delavci so zarili v zemljo in danes je ostalo samo še to:



Baje bo to parkirišče. Ker se je pri hiši nabralo veliko avtov, na ulici pa je vedno problem parkirat. Saj ne, da smo sredi Ljubljane, kjer obstaja mreža avtobusnih prog, kamorkoli se pa najhitreje pride na kolesu... Ne bi bilo lažje prodat kakšen avto?! Aja, se opravičujem, sem pozabil - kako bi potem pred sosedi pokazali svojo pomembnost in debelo denarnico?!

2 komentarja:

Urška pravi ...

OK...sam to je pa res, res grozno. Le kdo bi lahko bil tako neumen in šel uničevat še tisto zadnje zeleno, lepo, osvežujoče in mehko v središču Ljubljane. Presneti bogataši!!!

hostnik pravi ...

Eh, tega vi kolesarji ne bote razumeli :)
Sicer je tudi meni škoda zelenice, ampak po svoje lastnika kar razumem. Sploh na nekatera jutra, ko skušam z avto priti do faksa... Za parkiranje/transport je v beli Ljubljani res obupno neposkrbljeno.

Po drugi strani pa se mi zdi naša prestolnica vseeno precej zelena. Poleg dreves, ki jih lahko najdeš vsepovsod, imaš iz kateregakoli konca največ 15min do pravega gozda :)