sobota, 01. november 2008

Predstava

Mogoče sem trenutno bolj občutljiv, a danes mi je prvo-novembrski pokopališki šov resnično šel na živce. Z vseh koncev so se na pokopališče zgrinjali lepo zrihtani ljudje v lepih oblekah, sijočih srajcah, izbranih krilcih ter prinašali velike količine rož in sveč. Res VELIKE količine, brez pretiravanja - danes sem naprej videl tričlansko družino, pri kateri je vsak član nosil 3-4 sveče, nato pa šel še mimo groba z 28 svečami na 2 kvadratnih metrih!

Kam smo prišli?! Je ta dan res postal predstava, je res važno samo, da nas ljudje opazijo in pohvalijo "kako lepo urejen grob imamo"?! Saj res, koga pa briga, če se celo leto ne spomnimo na naše pokojne ali pa nosimo cvetje na grob samo zaradi tega, "ker se spodobi, je taka navada"?! Važno, da je na ta dan vse v najlepšem redu! Kar nosimo oziroma česar ne nosimo v srcu, se namreč ne opazi...

Na srečo ni vse tako črno. Zelo sem bil vesel vseh tistih, ki so se lepo oblekli zaradi praznika samega - praznika Vseh svetih. Obenem je ta dan tudi dobra priložnost za srečanje z znanci, sorodniki in prijatelji, za pogovor, ohranjanje stikov. Umrli nas resnično povezujejo.

3 komentarji:

kosoblejka pravi ...

Primorc, tu si si pa mislu točnu tku ku jst...

Nameless pravi ...

28 sveč na 2 kvadratnih metrih...to me spominja na grob naše male Jane, kjer vsako leto iščem košček prostora za svojo drobno svečko...
...mogoče je res pretiravanje, mogoče je pa le odraz ljubezni, pogrešanja, hvaležnosti bližnjih do pokojnega...
vsaj jaz čutim nekaj takega ob prižiganju svečke, ene izmed tolikih, našemu majhnemu angelu...

jAKOB pravi ...

oo, to je lepo, če se tolko ljudi spomni.
na žalost se mi zdi, da v mojem primeru ni to razlog za okrancljan grob. se pa nikoli ne ve.