Malo nostalgije ob pomanjkanju svežih dogodkov.
spanje na seniku. briškula, tršet. ugašanje javne razsvetljave za gledanje zvezdic. rabutanje malin. nočno kopanje pr Soči. lumparije na skupnih vikendih in počitnicah. kopanje v morju, brez kopalk, v soju polne lune. nočni pogovor na okenski polici, izza zavese le bingljajoče noge. petje sredi trga, pozdravljanje mimoidočih turistov. odhod na 15-minutni pogovor, ki traja pozno v noč. plesanje valčka na DRG. tek za ježkom. klepetanje pod milim nebom, dokler te spat ne preženejo dežne kaplje. klepet v temi kapele. ples na ulici. pantomima. sprehajanje po pokopališču. pogovor v vetrovni noči, pri polni luni in pogledu na zasnežene hribe. tihotapljenje na cinglce* v Tivoliju. fotografski lov na luno. razgledni stolp v burji. slalom s kolesom med količki in med črtami na cesti. postavljanje orientacijskega teka. večurni nočni foto zimske pravljice. prepričanje prijateljice, da se uleže sredi štiripasovne ceste. serenade ob bajerju. (...)
Ne, nisem tako star, da bi samo obujal spomine. Kakšne stvari bomo še kdaj ponovili, druge še velikokrat in izmislili si bomo nove! Važno je samo dvoje: da je zabavno in da se ne povzroča škode.
* gugalnice
sreda, 22. december 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
mhm, večina teh tvojih lepot se dogaja ponoči... nočni tip? :)
v bistvu se vse zgoraj našteto dogaja ponoči. zato tak naslov. seveda je tudi čez dneve, jutra in večere dosti lepega, a ponavadi ravno ponoči pride do največ utrganih zamisli. noč ima pač svojo moč :)
hja, mogoče sm res bl nočni prič, čeprav se trudim, da bi si večkrat vzel čas za lepote jutra.
Objavite komentar