I Wish You Peace

Pripravite si karseda prijetno silvestrovo, ter pogumno zakorakajte v novo leto.

Eagles - I Wish You Peace

I wish you peace when the cold winds blow
Warmed by the fire's glow
I wish you comfort in the, the lonely time
And arms to hold you when you ache inside

I wish you hope when things are going bad
Kind words when times are sad
I wish you shelter from the, the raging wind
Cooling waters at the fever's end

I wish you peace when times are hard
The light to guide you through the dark
And when storms are high and your, your dreams are low

I wish you the strength to let love grow on,
I wish you the strength to let love flow,

I wish you peace when times are hard
A light to guide you through the dark
And when storms are high and your, you dreams are low
I wish you the strength to let let grown on,
I wish you the strength to let love flow,
I wish you the strength to let love glow on
I wish you the strength to let love go on.

Rojstni dan

Si predstavljaš, da bi tvoj rojstni dan potekal tako:

• praznujoči se na tvoj rojstni dan pripravljajo že 3-4 tedne prej
• tudi ostali govorijo o tem, trgovci pa ob tej priložnosti ponudijo popust in pripravijo akcije
  
• ob začetku priprav na praznovanje se pripoveduje zgodbo o tem, kako je prišlo do spočetja ;)
• o tem govori tudi marsikatera pesem
  
• praznovanje se začne že takoj po polnoči (ali še prej), nato pa se nadaljuje skozi ves dan in to po vsem svetu
  
• gostje sami poskrbijo za hrano in pijačo
  
• ker ob rojstvu starši pri sebi na žalost niso imeli fotoaparata, se prebere zapis o tem, kaj se je vse dogodilo tisto noč, dogodek pa predstavi v 3D (ali zaigra ali vsaj postavi figurice)
• ta dan je, prav zaradi praznovanja, dela prost dan
• pravzaprav ne veš koliko si star, ker noben ne ve natančno katerega leta si se rodil, kaj šele za točen dan in uro rojstva
  

Ja, nenavaden je ta Jezusov rojstni dan.

Božič

Praznovat božič v krogu družine je res lepo. Začne se na predvečer oziroma dan prej s pripravljanjem jaslic, mame pečejo gobanco (primorska verzija potice ≠ gibanica!), treba je naredit še to in tisto... Seveda se vedno pojavi živčnost, treba se je še malček skregat, a to nekako sodi poleg. Najpomembnejše je, da vsa ta napetost traja le do polnočnice, zamer pa se ne kuha naprej. In potem pride božič. Mir od vsakdanjih skrbi, praznično vzdušje, družinsko kosilo, na katero prideta še nono in nona, popoldne kak obisk sorodnikov... Mogoče je napisano idealistično, a očitno sem imel to srečo, da sem odraščal v taki družini.

Lani pa se je vendarle nekaj spremenilo. Prvič sem začutil željo, hrepenenje po tem, da bi božič praznoval v družini, ki si jo bom sam ustvaril. Z najljubšo osebo, kasneje v družbi otrok... Res mi ni nič hudega, lepo je tako kot je bilo do sedaj, a očitno pride čas, ko je treba iz gnezda. Najbrž pa bo do takrat preteklo še kar nekaj let, saj zaenkrat ni še niti osnovnih predpogojev za uresničitev sanj. Za zdaj bom torej skušal biti hvaležen za to kar imam in še naprej dajat božiču tisti pravi pomen.

Želim ti miren in doživet božič.

Prihaja!

Dež je prenehal, končno je mraz (kot se za zimo spodobi!), megla je poskrbela za mističnost, lučke za prazničnost. Ja, zdaj pa je res čas, da si vzamemo čas za druženje s prijatelji, za sprehod pod lučkastim nebom in veselo pričakovanje praznikov!

Beležka

(Nekaj misli, ki so mi že pred časom padle v glavo, a jih ni bilo časa pretvorit v zapis, oziroma razlage sploh ne potrebujejo.)

Lahko te ponižajo, ti vzamejo dostojanstvo, lahko izsilijo priznanje ali zanikanje, lahko ti... A kar nosiš v srcu, ti ne morejo vzeti.

Nihče se ne more odločit namesto tebe. Nihče, razen tebe, ne more vedet, kam te vleče, kaj čutiš in si želiš.

Kako je z zaljubljenostjo na "stara" leta?

Včasih se mi zdi, da imam samo dve prestavi delovanja. Ali delam na vso moč in se hkrati ukvarjam z več stvarmi naenkrat, ali pa sem na počasnem delovanju, ko je na sporedu največ ena stvar naenkrat in še s tisto se mi ne mudi.

Zelo rad se učim ob glasbi, ki ob matematičnih, programerskih in miselnih naporih deluje spodbujevalno. Ko pa je potrebno piflanje, glasba odvrača pozornost in jo moram izklopiti. Takrat trpim. Glasba je torej univerzalen indikator. Nje odsotnost nam je lahko znak, kdaj smo prepuščeni negativnim čustvom in kdaj nesmiselnemu učenju.

Včasih moramo na drugi konec sveta, da kaj premaknemo pri sebi, drugič lahko gremo na konec sveta, pa nas nič ne spremeni.

Danes sem videl sonce!

Gledal sem proti vzhodu, čakalo pa me je na zahodu.
Ah, preljuba Primorska! :)

Astronavt

Ko sem bil mlajši, še posebej ko sem bil bolan, sem si večkrat predstavljal, da je moja postelja vesoljska kapsula, pripravljena za izstrelitev v nebo.

Skrbno sem preveril vse sisteme in lučke, se privezal, poslal še zadnji pozdrav domačim, nato pa s pritiskom na gumb sprožil odštevanje in vzlet. Ah, kakšne sile* so delovale name! A sem pogumno zdržal in pobegnil zemeljski težnosti. Skozi okno se je razkrival prekrasen pogled, ki pa se mu nisem mogel predajati. Imel sem nalogo! Izklopil sem vse nepotrebne sisteme, tudi tistega za umetno gravitacijo, znižal gretje in življenjsko podporo na minimum in se pripravil za prehod v hibernacijo. Včasih le za kroženje v orbiti in čakanje, da me bodo zbudili, ko odkrijejo zdravilo za mojo bolezen, spet drugič za polet v globine vesolja. In sem potonil v spanje in sanjal o zvezdah, soncih in planetih...

Na srečo sem imel v vesoljsko kapsulo vgrajenega tudi avtopilota, ki je vsako jutro uspešno pristal spet na zemlji. Čeprav včasih prezgodaj - prej kot so odkrili zdravilo za bolezen. Tako mi ni preostalo drugega, da sem se zvečer spet odpravljal na polet. Ah ja, z vesoljskimi poleti imam kar nekaj izkušenj. Lahko mi rečete veteran.

* nekajkratna G-sila, seveda!

Vrtiljak

... v gala preobleki na pogon glasbe v živo. Zakon je bilo!

Pismo nekega kolesarja

Voznik!

• ne prehitevaj, če misliš po 5-ih metrih zavit!
  
• če prideš po stranski ulici do nepreglednega križišča, se ustavi PRED prehodom za pešce in kolesarje!
• ne izsiljuj prednosti! čeprav na kolesu, smo po mestu kolesarji marsikdaj enako hitri kot avto.
  
• počakaj! ne rini v križišče, če je na drugi strani prometni zamašek!
• ne parkiraj na kolesarski stezi!
  

Pešec!

• ne hodi po kolesarski stezi! to je tista rdeča proga, na kateri je z namenom narisano kolo!
• pri prečkanju kolesarske steze, se prepričaj, da je prosta!
• predvsem pa ne skakaj brezglavo na cesto samo zato, ker ne vidiš nobenega vozečega avtomobila!

Višje inštance!

• ste se že kdaj peljali s kolesom? bi bilo zelo koristno. mogoče bi opazili, kako nekje kolesarska steza kar izgine, drugje vijuga med pločnikom in cesto, spet drugje se konča z robnikom! nesprejemljivo!
  
• pločniki naj imajo v križiščih spuščen robnik! tudi invalidi bojo hvaležni.
• ukinite zelene luči, ki se za avtomobile odprejo le par sekund prej kot za kolesarje in pešce! takrat avtomobili divje pospešijo (ker imajo za trenutek "prosto" zavijanje), pešci in kolesarji pa moramo čakati na usmiljenje kakšnega voznika, da nam ustavi, če ravno nisi junak, ki bi skakal pred divja vozila. (primer neprimernih križišč: Lj-Ajdovščina, Lj-Trnovo - križišče Riharjeve in Barjanske) mogoče bi bilo smiselno uvesti čim več križišč z izključno zeleno lučjo za pešce.
  
• če si želite, da bi ljudje manj uporabljali avto in raje kolesarili, si poglejte, kako je za kolesarje poskrbljeno na Danskem

Advent

Mogoče pa ima dež tudi eno pozitivno lastnost: izpod dežnikov se vidi manj prezgodaj postavljenih lučk in ljudje manj norijo ob histeriji decembra.

In ko se že sprašujemo kaj je pomembno... Preberi ta zapis.
Kaj ostane v tišini in temi?

Gledam nekam proti vzhodu in čakam sonce

Tako. Malček sem prevetril blog. Kako vam je všeč? No, ni še prow uštiman, verjetno ga bom še malček pošraufal, a nisem mogel več čakat, stare preobleke sem se že pošteno naveličal.

Pa skoraj da bi moral spremenit ime... Mogoče v "Pod drevesom", "Tretja krošnja na levi" al kaj podobnega. :) Predlogi?

Kateri letni čas je že?!

Če se ne ustavi ta dež, bom popenil!

Toliko dežja kot letos po mojem še nismo imeli! Zakaj mora padat praktično vsak dan, podnevi in ponoči?! Ja, ok, podnebne spremembe in to... Ma zakaj jo vedno najbolj nastradajo tisti, ki so najmanj krivi?! Najprej bo odplaknilo hiše najrevnejšim, bogati bodo lepo na toplem. Najprej bodo uničene revne, neindustrializirane dežele. In nenazadnje, najbolj spremembe vremena občutimo tisti, ki skušamo biti ekološki in vsakodnevno po mestu hodimo ali se vozimo s kolesom. V avtu ti je praktično vseeno, če pada dež ali sije sonce. Bah!

Sej vem, že v kratkem se bom spet z dvignjeno glavo pod nepremočljivo kapuco v brk smejal vremenu in se vozil skozi dež, veter, sneg in mraz. Trenutno pa mi gre res na živce!

Šverc komerc

Odkar sta bili v Evropsko skupnost (EU) sprejeti tudi Romunija in Bolgarija, se je promet na naših cestah precej povečal. Natančneje, slovenske avtoceste so preplavila vozila iz Romunije. Upam, da vsaj DARS kaj na račun tega zasluži, ker vsa stvar deluje zelo sumljivo. Za ilustracijo: danes smo v eni uri prehiteli približno 17 vozil z romunskimi tablicami - 2 avtobusa s prikolico ter 15 kombijev z zavesami na oknih, večinoma s pripeto prikolico, od tega jih je kar nekaj na prikolici prevažalo avtomobile brez tablic.

Če izključimo možnost, da so Romuni le strastni popotniki, ki uživajo v vsakotedenski množični vožnji čez Evropo, pri čemer v prikolico naložijo vse nepogrešljive potrebščine (da jih ni potrebno kupovati na poti, zaradi varčevanja v času krize, seveda!), vedno pa se še kak avto na poti pokvari (in izgubi tablice) in ga je potrebno prepeljati v domovino... se kot na dlani pojavi naslednja logična razlaga. Imigracije ter šverc komerc! No, ne tisto švercanje v pravem pomenu besede, ker so v združeni Evropi carinske meje pač odpravljene, ampak v smislu nelegalnih poslov, tatvin, kraje avtomobilov... Ima kdo drugačno razlago?

Pestro dogajanje na naših cestah je tako očitno, da bi ga bilo težko spregledati in govorice med ljudmi in tudi v medijih so menda le dosegle tudi našo policijo. Tako smo bili danes priča, da so policisti v civilnem avtomobilu zasledili in ustavili kombi, sicer Moldavskih tablic, z avtom naloženim na prikolici.

Ah ja, nekateri po mojem mnenju res še niso zreli za EU...


Pa še nekaj blogov, novic, forumov na to temo:
Dobrodošli bratje Romuni!
Raca romunska
Berlusconi zahteva zaprtje meja za Romune
Romuni poskušali ropati na slovenskih cestah
Rešili otroke iz suženjstva

Nej hudga

Včeraj, ko smo se vračali domov skozi Vipavsko dolino, je pihala burja s hitrostjo 130km/h.
Pa poglejmo v vipavski leksikon:

Jakost vetra po Vipavsko:

• <50 km/h - lih de dhne
• 50 - 70 km/h - diha
• 70 - 90 km/h - malčk vlejče
• 90- 100 km/h - ulejče
• 100-120 km/h - vejtrič
• 120-150 km/h - nej hudga
• 150-200 km/h - piha
• >200 km/h - ti, ma dns pa j že mwočna burja

Sej rjs ni blo hudga. :)

Zmaga!

Izpit je uspešno za mano, v indeksu pa še dne praštevili. :D

Juhej! Za ta izpit je to zame več kot odlično.

Zasluge gredo najbrž tudi pomoči od zgoraj. Pa spodbudi prijateljev. Hvala!

Obljubim, da bom zdaj dal malo miru od izobraževalno-vojaških tem. ;)

Začasno premirje

Včeraj se je bil prvi del bitke za opravljen izpit. Kot pričakovano, so bila vprašanja skoraj vsa nepričakovana.:P Pa če bi se še 2 tedna učil, mi najbrž ne bi na misel prišla ta vprašanja! Tako sem se pač vdal v usodo in pisal, nakladal po občutku, z upanjem, da se bo nabralo dovolj točk za pristop k drugemu delu bitke. Skoraj mi je bilo vseeno kaj bo z izpitom in sem že 15 minut prej oddal izpit in oddrvel v CD na koncert. Sedel sem, poslušal, pel in užival. Vse ostalo je bilo nepomembno. Dokler se srce ne ustavi...

Nasploh je zame značilno, da mi postane 10 minut pred izpitom prow vseeno kaj bo z izpitom. Samo naj gre čim prej mimo. To razpoloženje se me še zdaj drži in me bo najbrž popustilo šele jutri, ko se bom zavedel, da se neizbežno bliža ura resnice (ogled pisnega in ustni izpit). Seveda do nekaj minut prej, ko bo spet v meni samo želja pa naj že gre enkrat to mimo, ni važno kako, samo naj gre...

Another Brick In The Wall

Ko se že zadnje čase ukvarjam s pisanjem o izobraževanju in vojaški disciplini, se kar sama pojavi asociacija na legendarni videospot/film skupine Pink Floyd. =)

Samo v eni službi...

Moram priznat da so mi še kar zanimivi ti oglasi za Slovensko vojsko. Če ne drugega se vsaj parkrat nasmehnem. =)

Drugače pa se prav nič ne pritožujem, ker smo bili ena prvih generacij, ki nam ni bilo treba skozi naborništvo in obvezno služenje vojaškega roka. (Čeprav nam očetje in strici razlagajo, kako so se pri tem utrdili in da tudi nam ne bi prav nič škodilo, da ne bi bili tako mehkužni =)) Se pa strinjam, da je škoda zaradi vseh tistih (tudi jaz bi bil med njimi), ki bi se odločili za civilno služenje. To je bil namreč dober vir prostovoljcev za razna družbeno koristna dela.

Da bi le čim manjkrat zares potrebovali vojsko...